povzeto po Andreji Poljanec
Po navadi se starši, ki pričakujejo drugega otroka ukvarjajo z vprašanji glede življenja po rojstvu naslednjega otroka, kot na primer: »Bo pri drugem vse lažje ali vse še težje?«. Na takšna vprašanja ne moremo odgovoriti s »težji ali lažji« temveč »drugačen«.«, saj vsak otrok celotno družino spremeni na unikaten način.
Največja razlika pri rojstvu drugega otroka je ta, da se pri prvem otroku ukvarjamo z nego, pomembna nam je vsakdanja rutina in sicer, da je dojenček sit, da ne joka in je naspan. Pri drugem pa imamo rutino že utečeno in smo zato lahko bolj pozorni na otrokovo mimiko, govorico telesa, začutimo njegove potrebe ipd. Drugi otrok je zato čustveno lahko že bolj zahteven. Pri tretjem otroku se odnos med partnerjema kot staršema lahko še bolj poglobji, zmožni smo prepoznavati en drugega, se spoštovati in ceniti. Starša sta ob tretjem otroku »v manjšini«, zato je sodelovanje na globlji ravni za zdrav razvoj družine neizbežen.
Dragoceno je, če je pri vsakem naslednjem otroku odnos med partnerjema ter med starši in otroki, lahko še globlji, bolj iskren in zanesljiv. Potem je življenje v veliki družini posebno bogat in prisrčen izziv!
