povzeto po Andreji Poljanec
Družinska pravila so sestavni del vsake družine. Pravila so potrebna zaradi večjega števila oseb, ki delujejo v družinskem sistemu, posledično pa so nujna zaradi mnogih odnosov, ki se razvijejo med posamezniki in med celoto. S pravili si pomagamo, da ohranjamo red, pravičnost, prav tako pa s tem uveljavimo tudi občutek osnovne varnosti in vizije.
Najpomembnejše je to, da se starši osredotočijo na pravila, v katera resnično verjamejo, katera so za njih pomembna, s katerimi živijo in za katere »dihajo«. Takšna ponotranjena pravila bodo postopoma ponotranjili tudi otroci, saj bojo začutili, da je to nekaj pomembnega in jih bodo vzeli resno. Vendar pa starši pogosto uveljavljajo pravila iz prejšnje generacije, ki jih niti sami ne razumejo popolnoma, so glede njih zmedeni ali se z njimi niti ne strinjajo. S takšnimi pravili pri otrocih dosežejo bolj malo ali pa naletijo celo na močan odpor.
Ne smemo pozabiti na to, da morajo biti pravila do neke mere tudi fleksibilna, da jih moramo vzpostavljati spoštljivo in vztrajno. Pomembno je tudi zavedanje staršev, da se pravila v različnih okoljih razlikujejo, se pravi domača pravila niso enaka pravilom v vrtcu ali šoli. Svojim otrokom moramo pomagati v trenutkih, ko pride do nekega tujega pravila v šoli, ki ga otrok ne razume in mu morda nasprotuje. Če se z njim pogovorimo na razumevajoč in sprejemajoč način ter mu pomagamo najti rešitev, lahko osmisli in tudi lažje prenese to tuje pravilo. S tem mu damo vedeti, da je vseeno treba spoštovati določena pravila, kljub temu, da živimo po svojih, drugačnih pravilih.
