povzeto po Andreji Poljanec
Veliko staršev se sprašuje, kako svojim najstnikom ustreči. Starši zelo težko začutijo s kakšno silo bo »mladost« otrok začela tresti družinski sistem, zato se je celo bojijo. Družina je v tem času v povsem novem obdobju dozorevanja in pred novimi izzivi. Najstniki se začnejo osamosvajati, iskati lastne vrednote, identiteto, na nov način se morajo umestiti med vrstnike, … Ob vsem tem preverjajo svoje meje ter našo »sposobnost« globine čustvenega stika, ki ga uspemo imeti z njimi.
Potrebno je zavedanje s strani staršev, da najstnik enostavno še ni zrel, kot se na zunaj vidi in zdi, zato moramo odrasli razvijati nov način iskanja čustvenega stika, komuniciranja, vodenja kot smo to počeli ob otroku. Najstnik vodenje nujno potrebuje, saj še nima izostrene sposobnosti predvidevanja posledic, vendar mora biti to vodenje na temelju čustvenega stika, saj bo tako najstnik lažje sledil in zaupal, da mu želimo dobro in bo razumel, zakaj nečesa ne dopustimo.
Krasen izziv za starše najstnikov je ta, da začnejo razvijati senzitivnost pri sebi ter vsekakor do otroka. Bodite pozorni, kako hitro se razburite, kolikokrat ga nehote prezrete, ker ste zasedeni z drugimi skrbmi, kaj vse vas pri njem jezi in ste zato cinični in grobi. Najstniki so namreč zelo senzitivni in čutijo intenzivneje kot v drugih obdobjih življenja, zato jih toliko bolj prizadanemo, če se jih ne potrudimo začutiti.
Najstniki ob vsakem spodrsljaju potrebujejo pogovor ter občutek, da sta starša na svetu zanj, da ju skrbi, zakaj se njun otrok tako obnaša. Le na tak način bo lahko razvijal prepoznavanje lastnih občutkov in smeri, kaj z njimi narediti in kako se znajti med vrstniki.
