Tukaj vas čakajo prispevki in informacije ter nasveti o varnem starševstvu, vzgoji ter vzajemnem razvoju v odnosih z otroki.

Težki dnevi

povzeto po Andreji Poljanec

Najpogostejša občutja, ki jih občutimo v prvem letu z otrokom so občutja veselja, sreče, nebogljenosti in nemoči. Zagotovo je eden največjih izzivov prav novo življenje para, v katerem je na prvo in najpomembnejše mesto postavljen dojenček. Skupna angažiranost in občutek gotovosti v odnosu je osnova za zdrav razvoj mlade družine. Intenzivne stiske ob otroku, odpirajo prostor za razvoj rahločutnosti in sposobnosti, začutiti različna čutenja, se spopadati s stresom in različnimi frustracijami. Prav zato, je to prvo obdobje namenjeno grajenju varnih odnosov, zavedanja sebe in stiske z otrokom. Ob vsakem otroku starši dobijo novo priložnost za razvoj čustvenih globin.

Preberi več ...

Dobri možje – simbol veselja do otrok

povzeto po Andreji Poljanec

Prav zagotovo ni enostavno biti starš. Še posebej ne, v zimskih mesecih, ko je zgodaj tema in smo zato tudi več doma, odnosi pa postajajo prav poseben izziv za celo družino. Sploh mlajši otroci znajo biti zelo navihani in več kot jih je, bolj je pestra družinska dinamika. Zelo pomembno je, da smo starši kar se da umirjeni in znižamo zahteve po pridnosti nagajivih otrok, ki so polni energije. Če želimo, da nas otroci poslušajo in izpolnjujejo svoje obveznosti in dolžnosti je zelo pomembno ohraniti mirnost in umirjeno družinsko okolje.

Preberi več ...

Kako in zakaj se družijo fantje?

povzeto po Andreji Poljanec

Potreba po druženju je tako pri fantih kot pri puncah naravna in temeljita. Potrebe po druženju so različne glede na spol. Prav zaradi različnih potreb se pojavi grupiranje. V določenih obdobjih se otroci grajo tudi ločeno po spolu.

Preberi več ...

Vsak otrok – nov izziv

povzeto po Andreji Poljanec

Po navadi se starši, ki pričakujejo drugega otroka ukvarjajo z vprašanji glede življenja po rojstvu naslednjega otroka, kot na primer: »Bo pri drugem vse lažje ali vse še težje?«. Na takšna vprašanja ne moremo odgovoriti s »težji ali lažji« temveč »drugačen«.«, saj vsak otrok celotno družino spremeni na unikaten način.

Največja razlika pri rojstvu drugega otroka je ta, da se pri prvem otroku ukvarjamo z nego, pomembna nam je vsakdanja rutina in sicer, da je dojenček sit, da ne joka in je naspan. Pri drugem pa imamo rutino že utečeno in smo zato lahko bolj pozorni na otrokovo mimiko, govorico telesa, začutimo njegove potrebe ipd. Drugi otrok je zato čustveno lahko že bolj zahteven. Pri tretjem otroku se odnos med partnerjema kot staršema lahko še bolj poglobji, zmožni smo prepoznavati en drugega, se spoštovati in ceniti. Starša sta ob tretjem otroku »v manjšini«, zato je sodelovanje na globlji ravni za zdrav razvoj družine neizbežen.

Dragoceno je, če je pri vsakem naslednjem otroku odnos med partnerjema ter med starši in otroki, lahko še globlji, bolj iskren in zanesljiv. Potem je življenje v veliki družini posebno bogat in prisrčen izziv!

Preberi več ...

Samostojen malček – uspeh ali škoda

povzeto po Andreji Poljanec

Veliko staršev svoje otroke dojema za samostojne v trenutkih, ko jih otrok ne potrebuje več pri igri, pri umiritvi svojih čustev, pri uspavanju ali pa ko se bo, brez joka, poslovil od njih na poti v vrtec. Starši, ki uveljavljajo takšno vzgojo, pogosto mislijo, da otrokom delajo uslugo, češ da ga pripravljajo na kasnejše zahtevne in stresne življenjske situacije.

Preberi več ...

Pravila v družini in pravila v vrtcu

povzeto po Andreji Poljanec

Družinska pravila so sestavni del vsake družine. Pravila so potrebna zaradi večjega števila oseb, ki delujejo v družinskem sistemu, posledično pa so nujna zaradi mnogih odnosov, ki se razvijejo med posamezniki in med celoto. S pravili si pomagamo, da ohranjamo red, pravičnost, prav tako pa s tem uveljavimo tudi občutek osnovne varnosti in vizije.

Preberi več ...

Ločeni starši

povzeto po Andreji Poljanec

Do ločitev prihaja iz zelo raznolikih razlogov, v prevladujočih primerih gre za nasilje med partnerjema v katerikoli obliki (fizično, psihično, verbalno) oziroma zaradi zlorab, prav tako pa so pogost razlog za ločitev afere.

Preberi več ...

Ljubeče babice in ponosni dedki

povzeto po Andreji Poljanec

Stari starši igrajo pomembno vlogo v otrokovem življenju. Odnos med vnuki ter starimi starši je lahko zelo poseben in globok. Čeprav so si po letih močno narazen, se v primeru, da z vnuki razvijajo odnos, med njimi razvije prav posebna vez, ki jih pripelje zelo blizu. Babice se ob svojih vnukih lahko končno sprostijo in vse naredijo še boljše kot so naredile s svojimi otroki.

Preberi več ...

Kako se družijo punce

povzeto po Andreji Poljanec

Punce v zgodnjih letih svojega življenja potrebujejo potrditev od drugih, zato jim je zelo pomembno, da se družijo z drugimi puncami, saj z njimi razvijajo prijetne vzajemne odnose ter občutke empatije. Kar jih žene v te odnose so njihove potrebe po pripadnosti, sprejetosti in povezanosti, ki so zelo močne.

Preberi več ...

Kako se družijo fantje

povzeto po Andreji Poljanec

Fantje že v svoji primarni družini razvijejo marsikatere svoje sposobnosti, odkrivajo kaj jih zanima, v čem so dobri, v čem niso, preizkušajo razne stvari, da bi odkrili tisto, kar jim resnično leži in v čemer resnično uživajo. Pri določenih letih pa  potrebujejo vrstnike, prijatelje, sošolce, kot njihovo socialno okolje, da še v krogu novih ljudi dokažejo, pokažejo in preizkusijo svoje sposobnosti. Potrebujejo potrditev od zunanjega okolja. Zelo radi se družijo v skupinah in v njih izražajo svojo energičnost, iščejo akcijo v raznih igrah, tekmujejo in sodelujejo med seboj. S tem sklepajo prijateljstva in zadovoljujejo že prej omenjene potrebe.

Preberi več ...

Razvijanje senzitivnosti do svojega najstnika

povzeto po Andreji Poljanec

Veliko staršev se sprašuje, kako svojim najstnikom ustreči. Starši zelo težko začutijo s kakšno silo bo »mladost« otrok začela tresti družinski sistem, zato se je celo bojijo. Družina je v tem času v povsem novem obdobju dozorevanja in pred novimi izzivi. Najstniki se začnejo osamosvajati, iskati lastne vrednote, identiteto, na nov način se morajo umestiti med vrstnike, … Ob vsem tem preverjajo svoje meje ter našo »sposobnost« globine čustvenega stika, ki ga uspemo imeti z njimi.

Preberi več ...

Kdaj bomo brez plenic

povzeto po Andreji Poljanec

Eden od razvojnih mejnikov je gotovo navajanje na čistočo. Za otroke in za  starše je najbolje, če lahko navajanje na čistočo razumejo in tudi doživljajo kot naraven in praviloma neproblematičen prehod v otrokovem življenju.

Preberi več ...

Čemu bi lahko rekli pravilna vzgoja

povzeto po Andreji Poljanec

Starši se pogosto sprašujejo, kakšna vzgoja otrok je pravilna. Kako naj ravnamo z otrokom, da bo zanj kar najbolje?

Preberi več ...

Ljubosumje med bratci in sestricami

povzeto po Andreji Poljanec

Ljubosumje je izraz globoke potrebe, da bi se tisto, kar se daje drugemu ali kar otrok doživlja, da se daje bratu ali sestri, dalo v resnici njemu samemu. Gre za občutek prikrajšanosti. Ljubosumje je zelo ranljivo doživljanje sebe, svojih potreb in želja, ki se jih otrok popolnoma ne zaveda in zanje nima besed.

Preberi več ...

V otroke usmerjeno starševstvo

povzeto po Andreji Poljanec

Večina staršev se sprašuje, kako vzgojiti navihane otroke v poštene, ljubeče in odgovorne odrasle. Najprej se je potrebno zavedati, da je nasilje vedno nedopustno, krivično in ne spada nikamor, v nobene odnose, niti odrasle niti starševske. Zmotno je prepričanje, da je problem nasilja v jezi. Jeza je funkcionalno in potrebno čustvo, vendar v primerih, ko je izražena na pravem mestu, v pravem času, na pravi način in ni prepletena z nasiljem.

Preberi več ...

Poslavljanje od starega

povzeto po Andreji Poljanec

Lahko bi rekli, da je starševstvo način življenja, saj je kompleksen in nikoli dokončan proces. Z njim se spremeni naše celotno doživljanje, odzivanje ter delovanje. Močan pomen imajo besede, da nikoli več ne moremo biti ne-starši, ne glede na to, kako to starševstvo živimo. Vse kar v življenju delamo, namreč delamo kot starši. Starši smo v vseh odnosih, tudi v službi, s prijatelji,… Ne glede na to, koliko časa z otrokom preživimo, ne glede na to, koliko otrok imamo, celo ne glede na to, ali otrok umre, se naša identiteta neprenehoma razvija v smeri starševstva.

Preberi več ...

Ali naj se odpoveduje otrok ali starši

povzeto po Andreji Poljanec

Starši si pogosto želijo, da bi bili otroci ubogljivi, pridni, da jim ne bi bilo treba ponavljati pravil in zahtev, predvsem pa, da bi življenje teklo bolj umirjeno. Verjetno se večina staršev sprašuje, ali obstaja recept, ki bi pomagal, ne da bi se morali čemu odpovedati?

Preberi več ...

Za otroka nobena ločitev ni »lepa«

povzeto po Andreji Poljanec

V otroka je vrojena želja po varnih, sproščenih in ljubečih odnosih med staršema. Potrebno je zavedanje staršev, da je ločitev za otroka zmeraj krivična, saj enako hrepeni po obeh starših in življenju ob njima. Za otroke ločitev predstavlja bombo, ki povzroči razdejanje. Ni čudno, da otrok ne prepozna ničesar, kar je prej bilo. Vanj se naseli bolečina, žalost, jeza, strah, zaskrbljenost. Pomembno je, da se kot starši teh občutkov ne ustrašite. Dragoceno je, da je otrok zmožen izražanja svojih občutkov, saj s tem, ko je otrok zmeraj bolj specifičen glede svojih čutenj, imamo mi večji potencial, da ga v tem začutimo.

Preberi več ...

person

dr. Katarina KOMPAN ERZAR,univ. dipl. psih.

Imate vprašanje? Potrebujete več informacij ali pomoč?
Stopite v stik z nami.

Andreja Poljanec

dr. Andreja POLJANEC,univ. dipl. psih

Projekt MOST

Projekt MOST je namenjen vsem, ki iščejo kvalitetne strokovne vsebine in informacije ter pomoč v primerih osebnih stisk o tematikah, ki so povezane z vsebinami vzgoje otrok in mladostništva, partnerstva, osamljenostjo in depresijo. Osebne stiske in težave s katerimi se soočajo ljudje v sodobni družbi so iz leta v leto bolj zaznane in namen projekta je ravno v tem, da se zgradi t.i. MOST med tistimi, ki iščejo odgovore in rešitve ter tistimi, ki lahko omogočijo strokovne vsebine in prve oblike pomoči.

Pridruži se nam

skladMZZSEU sklad

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.