Tukaj vas čakajo prispevki in informacije ter nasveti za kvalitetno življenje v partnerskih odnosih.
Idealen zakon – pot ali cilj?
povzeto po Andreji Poljanec
Marsikdo je v zaljubljenosti verjel in upal, da bo njegov odnos romantičen in idealen vse življenje. Upal je, da med njim in partnerjem ne bo prihajalo do bolečih konfliktov, do občutkov, da drug drugega ne razumeta ali celo, da drug za drugega nista na prvem mestu. Vse to hrepenenje po sprejetosti in brezpogojni ljubezni je v vseh nas in nam daje upanje, da bo naš intimen odnos vedno bolj sproščen, vedno bolj uresničujoč, nežen in lep. Hkrati nas to hrepenenje aktivira, da se za ta cilj borimo in nikoli ne obupamo. Problem ali sreča je le v tem, da idealnega zakona pa tudi idealnih staršev ni. Ideal ostaja in ga z leti v varnem, iskrenem in zdravem odnosu vedno bolj dosegamo.
Partnerski/zakonski konflikti
povzeto po Janezu Sečniku
Zakonski konflikti so nekaj povsem naravnegaa in tudi dragocenega za razvoj partnerskega odnosa. Najpomembnejša je iskrenost do samega sebe in s tem sprejemanje svojih napak ter priznavanje le-teh. To nam omogoča razvijanje varnega in globljega partnerskega odnosa.
Konflikti v odnosih so zdravi in neizogibni. S pomočjo njih lahko kot oseba ter kot par izrazito rastemo. Gre za čustveno zelo naporne situacije, v katerih se partnerja ne strinjata oziroma imata drugačna pogleda na zadevo. Vsak trdi svoj prav ter težko sliši in razume drugega, saj ga preliva nešteto emocij (od jeze, živčnosti, strahu, občutka nerazumljenosti do nesprejetosti). Dragoceno je, če znamo v takih situacijah globoko vdihniti in se umiriti, saj bo to močno vplivalo na razplet konflikta. Ko smo pomirjeni, smo sposobni prisluhniti svojemu partnerju in začutiti njegovo stisko, ki je konec koncev povezana z našo. Na podlagi tega smo se zmožni zavedati svojih napak in jih priznati ter se za njih opravičiti. Partner nas bo ob tem začutil in sprejel ter nam odgovoril na popolnoma drugačen način, kot če bi svoje napake zanikali ali jih očitali njemu.
S takšnim razkrivanjem in sprejemanjem samega sebe ter svojih občutkov, razvijamo same sebe in naš partnerski odnos!
Dovolimo si biti ranljivi
povzeto po Janezu Sečniku
Partnerski odnos je najboljši prostor za razvoj in izrazitev naše potrebe po bližini z ljudmi. Bližina med partnerjema ni samoumevna in ne traja večno, zato je zelo pomembno, da nanjo ne pozabimo ter da ohranjamo željo in potrebo po bližini.
Bližina se med partnerjema razvija in povečuje s pogovorom, z reševanjem konfliktov, na potovanjih, pri poskušanju novih stvari, itd. Pomembno je, da ohranjamo bližino s svojim partnerjem, saj le ta vodi do globljega partnerskega odnosa.
Bližina in ranljivost sta odvisni ena od druge in sicer, bolj kot smo pred svojim partnerjem ranljivi in mu razkrijemo svojo občutljivost ter krhkost, bolj smo povezani z njim oz. smo si bolj blizu. Ko stopimo iz svoje “cone” udobja, tvegamo in se pred svojim partnerjem ‘razgalimo’ na čustveni ravni, s čimer ga spustimo še bližje k sebi. Takšno tveganje v odnosu je zelo dragoceno in ima zelo pozitivne učinke na sam odnos.
Ranljivost smo v svojih primarnih družinah pogosto potlačili - s pomočjo obrambnih mehanizmov - kot zaščito pred bolečino in posledično omogočenje boljšega preživetja. Sicer pa je ranljivost v nas prirojena. Za zdrav in iskren odnos moramo dovoliti ranljivosti, da počasi pride na plan, saj si s tem dovolimo pokazati svoje občutke in čustva. Postajamo bolj človeški in pristni ter živimo svoje življenje v celoviti obliki.
Pogum za ranljivost
povzeto po Andreji Poljanec
Z ranljivostjo, ki jo starša drug ob drugem razvijata, s sposobnostjo vživljanja drug v drugega ter z odločitvijo za odpuščanje, kreirata vzdušje v družini na prav poseben način.
