Mladi

povzeto po Danielu Siegelu

Če razumemo, kako se v možganih vzpostavljajo različne povezave, jih pri razvoju laže spodbujamo, da čim bolje delujejo v letih mladostništva in pozneje. Za najstnike je značilna velika želja po ugodju, ki je posledica povečanega delovanja nevronskih krogotokov v možganih. Tipičen primer odzivanja najstnika na te spremembe je tvegano vedeneje. Čeprav na razumski ravni vejo, da npr. Pretirano pitje škodi, bodo vseeno poskusili, ker se jim enostavno zdi zabavno. Precej značilna najstniška lastnost je brez dovolj velikega zavedenja posledice podati se v tvegano izkušnjo, npr. v nezaščiten spolni odnos, se voziti z avtomobilom brez vozniškega dovoljenja, poskusiti drogo. Najstnik se namreč osredotoči na tiste plati tvegane izkušnje, ki se mu zdijo dobre in ga mikajo – to so vznemirjenje, skupna izkušnja, zabava, dramatično kršenje pravil. Povečana želja po ugodju se v najstniških možganih kaže kot impulzivnost – nepremišljeno vedenje, žene ga želja po ugodju, premora za premislek pred dejanjem pogosto ni.

Povečano izločanje dopamina ima še druge učinke, kot je povečana dov­zetnost za odvisnost – od alkohola, mamil, predelane hrane in ogljikovih hidratov, kompulzivnega vedenja … Tretji način vedenja, ki ga v mladostnikovih možganih oblikuje povečana želja po ugodju, je hiperracionalnost – odločitev za nekaj z malo možnosti za uresničitev, podobno je loteriji. Zaradi takšnega načina razmišljanja se mladostniki osredotočajo na pozitivne plati nekega dejanja, in ne toliko na morebitna tveganja.

Najstnik zato še posebej potrebuje intenziven stik, s starpi, da lahko ob the izkušnjah v možganih, kar je posledica integracije. To je proces, v katerem se različni deli možganov med seboj povezujejo in sčasoma svoje ideje in vedenje bolje razumein usmerja. Mladostnik začne počasi razmišljati o bistvu ter vidi širšo sliko, torej lahko sprejema širše in bolj zdrave odločitve. Ne bojimo se mladostnikov! To je naravno in močno izkustveno obdobje, kjer se z njimi lahko še globje povežemo in zaupamo, da jim bo v življenju uspelo kljub kakšni “lumpariji”.

Pri mladostništvu gre za posebno obdobje, ko je otrok še posebej na prepihu. Starši se morajo tako še bolj poglobiti v svojo vlogo, v svojega mladostnika in kljub temu, da je obdobje lahko zelo zahtevno, ohranjati zdravo dinamiko z otrokom. Mladostništvo je zaznamovano z mnogimi razvojnimi značilnostmi: hormonske in telesne spremembe, spolna zrelost, razburkano čustveno doživljanje, zagotavljanje mesta med vrstniki, osamosvajanje od staršev. Vse to je naravno vendar pa jih spravlja v veliko stisko. Mladostnik ob starših in vrstnikih neprestano preverja in ugotavlja kdo je, kaj si želi, od kod prihaja in kaj bi v življenju rad dosegel. In da bo to resnično lahko ugotovil, ob sebi potrebuje ljubeče, odzivne in fleksibilne starše.

povzeto po Danielu Siegelu

Kako smo pripravljeni na obdobje, ko imamo v hiši mladostnike? Nas je strah, nas skrbi? Ali pa se jih morda celo ustrašimo? Jim lahko sledimo v njihovi čustveni intenzivnosti? Nas je strah, s kom se družijo? Kako se soočamo z njihovim družabnim življenjem? Pa prve ljubezni? Smo užaljeni, ker znajo biti ostri in odrezavi? Imamo občutek, da smo nepomembni in da nas ne potrebujejo več? Ko napočijo najstniška leta, se življenje razvname.