povzeto po Andreji Poljanec

Marsikdo je v zaljubljenosti verjel in upal, da bo njegov odnos romantičen in idealen vse življenje. Upal je, da med njim in partnerjem ne bo prihajalo do bolečih konfliktov, do občutkov, da drug drugega ne razumeta ali celo, da drug za drugega nista na prvem mestu. Vse to hrepenenje po sprejetosti in brezpogojni ljubezni je v vseh nas in nam daje upanje, da bo naš intimen odnos vedno bolj sproščen, vedno bolj uresničujoč, nežen in lep. Hkrati nas to hrepenenje aktivira, da se za ta cilj borimo in nikoli ne obupamo. Problem ali sreča je le v tem, da idealnega zakona pa tudi idealnih staršev ni. Ideal ostaja in ga z leti v varnem, iskrenem in zdravem odnosu vedno bolj dosegamo.

Prav boleče je, da mnogi odrasli verjamejo, da morajo biti idealni – popolnost je škodljiva. Ti odrasli so v sebi globo nevredni in prestrašeni. V tej viziji popolnosti pa pravzaprav zelo osamljeni. Živijo namreč v prepričanju, da niso niti toliko vredni, da bi v življenju lahko na koga računali, da bi svojo stisko, strah, nemoč s kom delili. Težko govorijo o svojih občutjih. Prepričani so, da morajo za vse poskrbeti sami in si ne dovolijo občutiti, kako ob tem trpijo.

Zelo pomemben korak je zagotovo priznanje nemoči, ki ga z drugo besedo lahko imenujemo nov začetek. Mnogi stremijo po popolnosti, po povezanosti, razumevanju, sočutju in pripadnosti. Paradoks je v tem, da je vse to nedosegljivo, dokler si naprej v iskrenosti in ranljivosti pred samim seboj in nato pred partnerjem, ne priznajo nepopolnosti.

Kakšen odnos je iskren in varen? Takšen, v katerem partnerja lahko govorita o stvareh, ki so boleče ali ju jezijo, skupaj ustvarjata prostor za zdrav razvoj njunega odnosa in občutka sprejetosti. Najpomembnejše je, da v takem odnosu veš, da si ljubljen tudi, če ti kaj spodleti ali če priznaš, da ti je nekaj težko ali celo odveč. Varno je v odnosu, kjer te partner skuša zaščititi tudi tam, kjer sam sebe težko sprejmeš in ti je zato težko. Varen odnos je torej tisti, kjer kljub čutenjem, ki niso prijetna, ostaja zveza in občutek , da bo vse vredu.

Zakon ni cilj, ampak pot, po kateri postajamo vedno boljši. Vse to, pa seveda čutijo tudi otroci, kadar govorimo o družini in ne le partnerstvu dveh oseb. Otroci staršev ne ocenjujejo po tem kakšni so, ampak po tem ali se razvijajo ali se jim je sredi potovanja pokvaril motor. To jim daje upanje in moč, da se bodo v življenju borili za svoje ideale in jih nikoli ne bodo izpustili izpred oči.

Tomaz Erzar

dr. Tomaž ERZAR,univ. dipl. filozof

Janez Sečnik

dr. Janez SEČNIK,prof. biologije in gospodinjstva

Imate vprašanje? Potrebujete več informacij ali pomoč?
Stopite v stik z nami.

Projekt MOST

Projekt MOST je namenjen vsem, ki iščejo kvalitetne strokovne vsebine in informacije ter pomoč v primerih osebnih stisk o tematikah, ki so povezane z vsebinami vzgoje otrok in mladostništva, partnerstva, osamljenostjo in depresijo. Osebne stiske in težave s katerimi se soočajo ljudje v sodobni družbi so iz leta v leto bolj zaznane in namen projekta je ravno v tem, da se zgradi t.i. MOST med tistimi, ki iščejo odgovore in rešitve ter tistimi, ki lahko omogočijo strokovne vsebine in prve oblike pomoči.

Pridruži se nam

skladMZZSEU sklad

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.